FOTO - PERFORMANCE

Mesto tišine

Mesto tišine, čas in prostor po smrti. Tako kot si ga predstavljamo, ali želimo?

Koncept in režija: Barbara Pia Jenič H.
Svetovalec za režijo: Gabriel E. Hernandez L.
Tehnični direktor in oblikovalec luči: Gabriel E. Hernandez L.
Oblikovanje zvoka: Peter Penko.
Kostumografija: Jasminka Mitrić.
Vonji: Barbara Pia Jenič H., Urša Boljkovac.
Taktilnost: Urška Bradaškja

Pobuda in hkrati podlaga za predstavo-labirint Mesto tišine so bila pričevanja ljudi soočenih s smrtjo, ki jih je dr. Michael D. Newton zbral v knjigi Potovanje duše. Toda bolj kot prenehanje fizičnega ali smrt samo, smo ustvarjalci predstave raziskovali čas in prostor po smrti; čas ko se ozremo nazaj in skušamo popraviti storjene napake ali nadoknaditi zamujeno, ter prostor -mesto tišine-, ki odpira dostop do novega prostora bivanja - raja. Če je tišina hči noči in sestra spanja, ima tako kot njena mati in brat prerojevalsko moč. Če bitje živi samo na materialni ravni, se potopi v pekel, in nasprotno, če živi na duhovni ravni, mu tišina razkrije polja svetlobe. V vsakem človeškem bitju in na vseh ravneh eksistence obstajata skupaj smrt in življenje, napetost med nasprotnimi silami. Tišina odpira dostop do vladavine duha, resničnega življenja.

premiera v Ljubljani, 13. novembra 2003

Predstava se je izvajala vsak dan, med 19. in 23. uro, obiskovalci so vstopali posamično, na vsake štiri minute, po predhodnem telefonskem naročilu prostega časovnega mesta.

Po prvem tednu izvajanja predstave, je ustno izročilo začelo delovati. Obiskovalci so najraje podarjali vstopnice za predstavo svojim najdražjim, kot darilo ali kot presenečenje. Vedno pa so pripeljali s sabo nekoga, ki jim je blizu, pomemben.
Zaradi izjemnega zanimanja (po pravici povedano, smo to pričakovali na podlagi lanskoletne izkušnje), smo predstavo podaljšali za sedemnajst ponovitev v mesecu decembru. To je prineslo s sabo nekaj sprememb, nove akterje, ki jih je bilo potrebno usposobiti za delo v labirintu.
Moramo poudariti, da akter oziroma inhabitant v labirintu ni lahka naloga. Od igralca zahteva veliko psihofizično kondicijo, fleksibilnost, inovativnost, tehnično iznajdljivost, občutek za ritem in čas, humanost, kreativnost in predvsem neizčpren vir dobre in pozitivne volje in pripravljenost na vedno nove izzive.

Prva ekipa igralcev: Tilen Konte, Domen Tašner, Aja Kobe, Maja Lozič; je dobila svoje alternacije: Tina Hribar, Jure Vuga, Isa Cernac, Nina Bric, Špela Janša, Suzana Grau, Karla Vidmar, Julijana Jovanič, Nena Močnik: medtem ko so Maruša Kink, Urša Boljkovac, Maša Bojc, Urša Poljanšek, Katarina Gornik, Barbara Krajnc in Urška Bradaškja, ostali kot nespremenjen del ekipe.

Obiskovalcem se zahvaljujemo za komentarje, ki smo jih namesto aplavza (kdor labirinta ne pozna, sporočamo, da aplavz ni možen, ker ni odra. Vsak obiskovalec vstopi in izstopi sam iz labirinta) vsak dan prebirali. Dajejo nam vpogled v naše delo in pomagajo pri raziskovanju novih poti in načinov, ki so bližji publiki.

City of silence